Ko pa pridem v DUS Hbf, me pa tm pričaka sestra od moje landlord-kinje. Aha, sploh še nisem povedu. Ja točno za ta čas, ko bom jest v Nemčiji, bo Tamara N. (landlord-kinja) v Avstraliji (vse to sem se zmenu, ko sva šla s Špelo v DUS konc augusta). To sem našel na strani zwischenmiete.de. V DUS-u se dost težko dobi flat. Sploh pa za pol leta in sploh opremljeniega in oh in sploh za tujca. Venda na srečo ta tujec dela na Max-Planck-u in je ravno tisti dan, ko je Tamara objavila svoj flat, brskal po tej strani in evo ga. Bam, v pol ure vse zmenn. Mam čist hud flat. Mal drag, ampak ma use (internet, pralni in pomivalni stroj, lepo kuhno, za mene res hudo lokacijo; do centra mam tok k do službe, lep je, ein Kabel, und viel mehr...) in še velik je (50 m2).
Vbistvu je ona zdele že v Australiji in mi bo zato ključ predala njena sestra Melanie, ki je tako prijazna, da me bo tudi pobrala na glavni železniški postaji, ki je ene 15 min peš od flata. Poslala mi je tudi tole sliko, da se bova lažje spoznala. Hmmm, zgleda da so tile Nemci kr navihani. Tko kot sem že reku: "whatever bakes one's biscuit". Drugače je pa Tamara čist simpatična punca in verjamem, da bo njena sestra tudi.
Ne vem točno kira je kira. Če bi pa ugibal, pa bi reku, da je leva Tamara. Res tok hitr sva se zmenila za flat, da je še nism dobr pogledu. :) Vem, fail!
Torej jutri od ene treh naprej sem v flatu v DUS-u. Bom slikal, če se bom spomnu. Ait pol!


