But the interesting part began after work. In our group, mah sej ne vem zakaj pisem v ang... je en grk, ki pozna lastnika grške restavracije. En čiča, neki čez 50, skos dobre volje, karikatura samega sebe. Model! In sta se tok nabondala, da ta grk skos visi pri njemu. In vsaj enkrat na tedn gre tja cel oddelek. OK, kul. Ja, ampak ta dva grka sta NA HARD. Takoj uzo in mastna hrana. Seveda tudi Alt! Jedl smo suflaki (souvlaki) oziroma ražniče z zazigi (tsatsiki) omako in pomfrijem. Skos se zajebavata, ampak v grščini in pol vedno naš sodelavec uvidevno prevede vse štose in zakaj se smejeta. Hrana pa res mnjask. Potem pa po parih pirih, bam, kitara in petje grških pesmi do zdele. Takih starih, napol turških. Prvič slišu. Ampak jih je užitek gledat. Jah, pol je men uspel zdržat do konca (pol dveh), eni so pa že prej pobrali šila in kopita. Ampak ti večeri se znajo zavlečt celo do petih. Torej bo še štala. :D



