Nedelja brez kosti

Tako, vse po planu. Zjutri spal do 10ih, spil kavo in šel na tega Jozefa (Joseph Beuys) arti šarti modela v mesto. Jah kaj nej rečem. Tukaj sem bil mrzu. To je pa res ART, k ga ne štekaš če nisi nemc. Zakaj nemc? Ker imajo audijo vodenje po muzeju samo v nemščini. In če ne veš cele zgodbe in globjega pomena, res ne veš za kaj je tm eno tonski kamen z luknjo in not zatlačen filc. Valda sem vseeno vzel slušalke, ker bi drugače izpadel čudno, ker so jih imeli vsi, ampak ni pomagal, ker so uporabljal preveč zakomplicirane besede.

Ful je bilo ene zarjavele kovine (celo tračnice od vlaka...), ful filca, lesa, gipsa in nič plastike.

Ker v muzeju tokrat nisem slikal, sem šele na a poti domou z mojim mini kolesom sem naredil prve tri slike... še pod vtisom ARTa.  Tile muzeji so mi vedno bol kr kul. K si not si čist v drugem svetu. Se trudiš razumet kaj so hotl pokazat. In se res odklopš. Ven prideš čist sproščen in poln inspiracije (kar je nevarno :). Točno to kar sem rabu, ker sem že ceu viken razmišlu "bedarije" (šlužbene).

Aja, pol sem pa mal poslikal mojo ulico.

A se spomnite ene slike iz pred enega tedna, k sem jo "ukradu" v muzeju na der rote Bulli razstavi. Evo to je moja železniška postaja.

Zdej pa jest olive, sir, salamo in ... Pozdrav v belo Ljubljano!